Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

JUNIJ 2011SLOVENIJA ŠT. 2 / LETO 2 CAD/CAM Dentalni svet v preobrazbi iz analognega v digitalnega VEČ NA STRANI 9 Reševanje Kaj storiti ko ne gre več? VEČ NA STRANI 16 Implantologija Oskrba starostnikov z zobnimi vsadki VEČ NA STRANI 10 Zobozdravstveni turizem ŠT. 2 / LETO 2 ISSN 2232-3511 Po nove zobe na jug: muha enodnevnica ali nekaj drugega? Večino nas želja po potovanju vsaj tu in tam zvabi preko meja domovine. Ko se vračamo, s seboj pri- našamo veliko zanimivega. Ne- malokrat tudi znanje, ki ga nato koristno in uspešno uporabimo. Globalizacijo smo zato sprejeli z odprtimi rokami. Omogočila nam je hitrejšo izmenjavo informacij. Naša popotovanja je pocenila in poenostavila, tako da so nas še bolj zasvojila. Zanimivih novic, ki prihajajo, je vedno več. Med njimi se najdejo tudi take, ki paciente vabijo k nakupu zobozdravstve- nih storitev v tujini. Sprva smo tovrstne izlete pripi- sovali muham enodnevnicam. S prihodom ekonomske krize pa je postalo jasno, da del osipa pacien- tov moramo pripisati tudi njiho- vim odhodom v tujino. Na vedno večje število takih potovanj zagotovo najbolj vpliva cena. V Kragujevcu stane klasič- ni poseg toliko, da si v primerja- vi s slovenskimi cenami pacient za enak znesek lahko privošči še večdnevno bivanje v hotelu z ogledom okoliških znamenitosti. Priština in Ohrid sta še cenejša, nekoliko bližji Novi Sad pa le za malenkost dražji. Razlogov za ta velika cenovna Dentalni turizem je v svetu že dolgo uveljavljena veja turizma Kako dolgo lahko zatiskamo oči? nesorazmerja ne gre klišejsko pri- pisati le razliki med bogatim seve- rom in revnim jugom. V zadnjih 20. letih so naši, nek- daj skupni sistemi, krenili po svo- jih poteh. Medtem, ko se danes v Sloveniji še velik del pacientov potrpežljivo vpisuje v čakalne vrste javnega zobozdravstva, v Makedoniji brezplačnih obrav- nav praktično skorajda ne poznajo več. Medtem, ko v Sloveniji stati- stike prikazujejo premajhno števi- lo zobozdravnikov na prebivalca, v Srbiji kar štiri stomatološke fa- kultete vsako leto preplavljajo trg z množico novopečenih stomato- logov. Priznati je treba, da resnejših odgovorov na ti dve dejstvi ne gre pričakovati kmalu. Vendar to ni vse. Pomemben faktor je tudi veliko nižja nabavna cena mate- riala, ki ga tamkajšnje ordinacije uporabljajo. Kako je to mogoče? Najbrž nihče v celoti ne verja- me združenjem potrošnikov, ki objavljajo, da ima čokolada iz iste tovarne drugačen okus, kadar je namenjena na vzhod, od tiste čokolade, ki bo odpremljena na zahod. Enako pa v celoti ne ver- jamemo tudi njenim priznanim svetovnim proizvajalcem, ki za- gotavljajo, da to nikakor ne drži. Podobnih zgodbe je še veliko: od vonja iste kave do madežev, opra- nih z istim pralnim praškom. Pov- sod je jasno, da je pakiranje iden- tično. Analize o resnični vsebini pa najbrž ne bomo dočakali. Kako pa je v dentalu? So kom- poziti, silikoni, cementi ali algina- ti istega proizvajalca enaki? Kako velika je prisotnost ponaredkov? Odgovor je prepuščen verovanju posameznikov. Evidentno je, da so na jugu materiali cenejši, s tem pa tudi storitve. Zanimivo dejstvo je tudi, da je nekaj slovenskih zo- bozdravstvenih ordinacij, ki so kupovale materiale pri nizkoce- novnih in neavtoriziranih ponu- dnikih, tudi že zaznalo kvalitetna odstopanja. Kaj pa se zgodi, če taka odsto- panja v svojih ustih opazi pacient šele mesec ali dva po vrnitvi iz Kragujevca? Kdo bo v primeru potrebe po reklamaciji plačal po- novne stroške poti, hotela, nekaj- dnevne odsotnosti? Ali bo pacient sploh še našel tistega zobozdrav- nika? Žal povprečen Slovenec ne ve praktično ničesar o materialih ter se ne spozna na reference, ki bi zagotavljale kvalitetno izdelavo. In ko se nekaj 100 kilometrov stran od doma usede na zoboz- dravstveni stol ter odpre usta, je nemogoče, da bi razmišljal, ali je ta stol nemški ali kitajski, in ali je poleg stoječi zobozdravnik izku- šen strokovnjak ali … Vse nje- govo trenutno dojemanje je prav- zaprav omejeno na anestezijo na začetku in znamenito vprašanje: »Ali je kaj bolelo?« na koncu. Pacientu manj znano je tudi sosledje posameznih faz obrav- nave. Še posebej je tu pomembna ocena vmesnega časa, ki ga tki- vo potrebuje za regeneracijo. Pri predvsem z ekonomskega stališča postavljeni časovni omejenosti, se napačna odločitev, da naj se gre hitreje na naslednjo fazo, lahko hitro maščuje. Vprašanje je, ali naj na povpreč- nega slovenskega pacienta, ki se na podlagi cene odloči za izvedbo obravnave v tujini, ter na njegove kasnejše probleme z reklamaci- jami, gledamo kot na neizogibno posledično škodo, ali pa moramo storiti kaj na področju preventi- ve. Malo zavoljo poslanstva, ki ga vsak nosi v sebi, malo pa tudi zavoljo lastne ekonomske varno- sti. Ob nadaljevanju nizke stopnje osveščenosti pacientov se njihov odliv v tujino ne bo ustavil in dela bo manj. Najverjetneje pa se bo ponovno vse ustavilo na vprašanju: kdo naj bi za izvajanje take preventive ne- mara lahko bil odgovoren. Poleg večdnevnega zobozdra- vstvenega turizma je prisotna tudi krajša – enodnevna različica. Tukaj smo v Sloveniji pri iskanju rešitev uspešnejši. Medtem, ko se je na eni strani povečal obisk bli- žnjih zobozdravstvenih prestolnic Zagreba in Reke, je tudi v sloven- skih čakalnicah ob severni in za- hodni meji mogoče slišati nemško in italijansko govoreče paciente.